Igra Ljubezni

Kanika & Nuška


V meni ni, da sprašujem,
v meni je samo da si odgovorim.
Potrebujem čas, da se obvladam,
ne na daljavo, temveč pri tebi, z menoj.

Občutim tvoje misli,
jih polagaš drzno vame…
molčim… morda čakam ali pa tudi ne…
Iščeš odgovore vem… samo nasmehnem se….

Zajezil bom to kalno vodo,
naplavljeno globoko v meni,
valobran odstranil, ki brani tebi,
da ne raniš v srce me, v sebi…

Opazujem tvojo senco,
iz želja ustvarjena pesem…
molčim… morda sva si blizu ali pa tudi ne…
Iščeš odgovore vem… samo nasmehnem se….

Nikoli nisem verjel , samo eni poti
niti eni vrsti pesmi, verjel sem tebi,
v tako vznemirljiv glas, tvoj "vonj".
Nobene »solze« nisem prelil zastonj.

V mojem vdihu tvoj izdih,
vztrajnost te riše v mojih očeh…
zaznavaš… morda ljubim ali pa tudi ne…
Bereš govorico oči vem… samo nasmehnem se…

Ne spominjam se več tistega, zakaj sem,
kaj sem iskal, sem tebe, ki si…
ali sebe, ki me skoraj več ni..

Cilj... morda le vmesna postaja...
Obstanem... sem ti usojena ali pa tudi ne...
krila so mi lahkotna... samo nasmehnem se...