Gorel v hrepenenju sem po tebi,
bil na trnih….upih pričakovanja,
neskončno dolgo, kot da sanjam,
da prideš vame z mrakom, ko se znoči;

čemu mi krila, ko ne čutim vetra
na licih, tvojega daha ujetega v laseh,
vonja po tebi v strastnih trenutkih časa,
čemu vse, če me ni v srcu..očeh tvojih;

vsak moj prihod odloži…pusti sledi
v snegu, polepša snežno pravljico, meni,
moji duši poglobi upanje vate..tvoje srce,
vedi, sledi pod tvojim oknom nocoj so moje;

v dolgih večerih..nočeh ljubljenja s teboj,
šepetanja, božanja najinih duš..srca,
mi je vedno tako, da znova in znova
hrepenim, gorim, želim si te, si z menoj;