Že dolgo več nisi moja

čista dišeča reka kot bila

si, polna rib…….življenja

pravega….praproti vonja;

kolo mlina………..žage

trohni…umira, razvaline

zakrite s tišino…ostrogo,

steze..poti ozke se skrivajo;

že davno se glas..pesem ptic

ne sliši, za vedno je zamrlo,

kot pesem deklet……žanjic

je umrlo, zamrla je viža mlinarja,

vate je šla……..se pogreznila,

utonilo je mrmranje žag mojstra;

bolna…ranjena se ne upiraš,

tečeš naprej, vase sprejemaš

kar ti dajejo….vate odlagajo

tisti, ki ob tebi še neuki živijo;