Do kolen..grla v blatu,

plazeči se megli, v mraku

notranjih bitk, trpljenja,

kriči..kliče duša moja;

kot krik..let izgubljenih

ptic v iskanju poti drugih,

v odločanju cilja….smeri,

doni klic v nebo…v meni;

zapušča me…..telo moje,

izmučena od obljub..vsega

se vrača k meni……vame

v dneve mojega vsakdana;

čeprav toneva…skupaj sva,

je moja in jaz sem samo njen,

z njo zagledal luč sveta sem,

in, ko bom zaspal, bo spet odšla.