torek, 18. november 2008


Življenje moje
mi ni
č ne pri doda,
ni
č se ne, med sabo povezuje,
nisem svojih delov vsota.

Nekaj se dogaja, nih
če ni
name pozoren, me ni
č ne
vpraša, kot da so samo oni,
kot da sem brez telesa, brez duše.

Hotel sem nekaj iz
žepa,
pa nisem rok imel,
zajokati sem hotel,
pa nisem ust imel, ne nosa.

Bil sem brez telesa,
brez o
či, Bog, jaz
ne vidim, brez ušes,
ne slišim, vendar nisem brez srca.

Kot da nimam glave,
razmišljam, se vedem,
proti domu hodim,
nisem brez nog, brez njih in srca ne gre.

Ni komentarjev: