Vedno se vračam k tebi,
ko me srce…. duša boli,
le takrat, ko se, te iščem
v sebi, če me boli tokrat, ne vem.

V objemu tvojem najdem
mir, spokoj duši, sanjam
sanje preteklih dni, noči,
bližina, bučanje tvoje me hladi.

Ljuba moja, bistra, hladna,
otok sem, ne tok v tebi,
ni to moje prekletstvo, je usoda,
zaradi tebe sem to kar sem, zase v sebi.

Morda še enkrat bom začel
kot naplavina, kot peščeni
prod, se iz tvojega objema dvigoval,
se ponovno vračal k tebi v tvoj objem ognjeni.