Zakopal bi rad spomine nate,
v ogenj položil vse, kar je tvoje,
kar me spominja..veže s teboj,
bi rad v pepel spremenil nocoj;

z dlanmi…….srcem bi zajel,
ga ponesel v goro…planino
najine ljubezni..tolmun, stresel
ga vanj, da odnesel bi bolečino mojo;

»Voda zeleno modra, tebi izročam vse,
kar sem imel..želel, odnesi vse, prosim te,
stran od mene, te spomine nanjo,
bolečino, ljubezen, vse vate polagam;

ne oziraj se name…solze moje,
in ne glej, kako se mučim..trpim,
odidi..pusti samega ob sebi me,
odnesi pepel..njo, morda kdaj ozdravim.«


Franci PULKO-Kanika