torek, 18. november 2008


Šel sem tja, v dom njegov,
moj, v cerkev, hišo Boga,
da prosil bi, še ve
č
bogov
bi zate prosil, za tvojo dušo, sem prosil njega.

Bitje srca
č
util sem svojega,
tvojega, kri
ž
nosi, stoka,
solze polzijo v notranjost,
duša jo
č
e, hoče svobodo, ljubezen… bodočnost.

Iskal sem duha, med
stebri hrama, oltarja,
v njem sem iskal tebe, tvojo sled;
V tvojem izdihu sem
č
util utrip…. bitje srca.

Nisem našel miru,
ne zase, ne zate,
iskal sem te v soju
sve
č
, v dimu kadila je bila podoba tvoje podobe.

Skozi okno, lino cerkveno
je v notranjost, na oltar.. ladjo,
posvetil sonca
ž
arek,
name je barv mavrice, toplota posijala le za
č
as kratek.

Stopil sem ven, v son
č
en dan,
da te poiš
č
em, ujamem,
med vrati je stal on, Bog, pogledam
ga, iš
č
em te v njegovih očeh, ni te bilo , od takrat še vanj več ne verjamem.

Ni komentarjev: