»Zvonček, norica-pravi,
med prvimi, cvet pomladni,
lepotec si narave, njen prvak,
oznanjevalec, šampion vigredi.

Trobentica, sončku podobna,
pogleduješ iz trave… kukaš,
pomlad, kličeš… prebujaš,
poješ v vetru, izpod snega.

Mačice, na vejah… snežnih,
otroci vrbe, puhasti malčki,
kot belo sivi, majhni škratki,
radovedni, v rjavih plaščkih.

Vijolice, ve travniške lepotičke, vaš duh omamlja….. vznemirja
nepogrešljive ste spremljevalke, prebujanja pomladnega dvora«.