
Samo lajanje psov…….megla
jesenska, da bi jo kar z nožem
rezal…s telesom potiskal tja,
v smeri hoda, tja, kamor grem;
ulica prazna..vlažna..zanikrna,
razsvetljava zavita v odejo
megle, sramežljivo kuka
na pločnik, name…senco mojo;
v nos udarjata smrad…vlaga
mesta..kanalov na komaj vidni
poti, od daleč prihajajoči glasovi
mi delajo družbo, moje telo tava;
s pogledom prodiram skozi morje
plasti mešajoče..valovanje megle,
iščem smer…pravo pot do njene
zakladnice..hrama, pot do nje, pijače.

Ni komentarjev:
Objavite komentar