Čemu vsa lepota narave,
vso petje ptic..neba širjave,
če nje ni, njenega glasu,
kot spev slavčka v maju;
vsa krasota cvetličnih polj
je odveč, ker manjka njen vonj,
njega ni med vsemi vonji,
ga nosim v srcu, mi je v duši;
ne zanimajo me več: polja
pričakovanj..presenečenj,
niti prostori upov..hotenj,
zahodi sonca, kraji dneva;
zakaj potem vse to, čemu
so vsa jutra…zarja večerna,
sanjske noči….zvezdne,
zakaj mavrica ni lepa brez nje;
sebe sprašujem, pravega odgovora ni,
ga niti ne pričakujem, vem, v njej je
odgovor, povsod z njo hodi, v njej živi,
kako naprej v tej zmedi, to je vprašanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar