Moč sem jim vlival
in odpornost dajal,
da jih že nežen veter ne ukloni,
jim dajal vedenje, da v življenju ne bodo neumni…neuki.

Z lepoto jih ti obdari,
s svojo nežnostjo,
s strastjo
do življenja, s čustvi,
kot meni jih poklanjaš dan za dnem,
Marjetic ti dam za dober dan, za lahko noč,
sem jih v breznih svoje duše
nabral, mimogrede, tako gredoč,
v naročje tvoje jih prinesem,
tjakaj jih stresem…položim.
S solzami samote sem jih zalival, jih hranil sem s srčno krvjo iz svojih žil, jih pojil, jim dajal zrak sem iz ust, iz pljuč svojih, srca, jim dajal sem življenja takt. noč za nočjo, čeprav nisi z mano, in sanjam sam vse to, noč za nočjo o vsem tem.