Stopava v jesenske barve
travnikov..gozdov, pisane
livade vseh pastelov, gore
opazujeva v odeji meglice;
z roko v roki hodiva, srečna sva,
dotikata se najini vlažni koži,
ustnice..jezik iščeva med poljubi,
zrak s slino si posojava..živiva;
smejeva se, oči žarijo nama,
se solzijo, same govorijo,
kar je v nama, kar čutiva,
kot biseri…ljubezni gorijo;
predajava se naravi..lepoti,
z njo sva v njej, za njo živiva,
njen del sva, del življenja..časa
njenega, brez nje ni naju..ljubezni;
se v kraj ljubezni vračava,
v kraj najinih spoznanj, kjer sva jo spočela,
kjer sledovi v travah…praproti
govorijo zgodbe ne tako daljne ljubezni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar