četrtek, 9. oktober 2008

Na sončni strani mojega življenja...


Umetnika..vrtnarja bi rad spoznal,

ki vsadil…vzgojil

je cvetlico, vrtnico črno,

ji vdihnil, dal je lepoto…nedolžno krasoto.

Na sončni strani mojega

življenja

je našla prostor, pognala

je iz globin mojega srca,

ona, črna vrtnica,

jo našel med trnjem sem, med rožami,

sem jo utrgal, to osamljeno krasotico, v rosi

jutranji in kaplje rose na njej so bile kot biseri

na žametnem krilu, dekleta v črnem

kot njene solze na obrazu bledem,

bile so kot kristali narave v njenih laseh…očeh črnih,

kot kresničke v junijskih nočeh.

Ljubim to 'gartrožo',

njeno žametno črnino,

njeno srčno dobroto,

ljubim to črno vrtnico

mojega srca, ljubim angela

vseh angelov, rad imam noči, ki so kot iz črnega žameta.

Ni komentarjev: