Bredla sva po vodi življenja, reki,
hladni..bistri vesoljni lepotici,
do gležnjev..kolen sva šla v njo,
padla..zabredla v hlad sva globoko;
močno sva sklenila srci..dlani
in nisva dovolila toku, da naju nosi,
vleče v globine temne dneva..noči,
matici..strugi polni vrtincev..čeri;
sredi valov penečih, bučanja slapa,
meglic…temnih tolmunov, glasba
naju je ponesla..gnala nevidna sila,
nama podala moč..voljo preživetja;
žarki sonca so greli najini duši..srci,
naju veter gorski je božal nežno,
ptice so nama v pozdrav pele pesmi,
premagala sva sile temne..deročo reko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar