Vlaga mahu..zemlje
sta se plazila..vdirala vame,
sence dreves so se muzale,
še ptice so pesem svojo utišale;
vse okoli naju je bilo
vznemirjeno, gozd je bil postelja
iz iglic smrek..bora,
rjuha pod nama mah zeleni
prepojen z močjo strasti;
z vso močjo čustev,
želja po dogajanju..sprostitev
najinih notranjih vzgibov,
nežno si prijela naraščajočo
moč…življenjsko silo, jo
božala..drgnila ob toploto
ljubezni..hrepenenja..mokroto
svojo, vlažno..žametno;
iz prsi tvojih sem sesal
energijo…silo poželenja, šel
v tvojo ustno votlino
z jezikom.. s slino potrebno
spajanja s tvojo,
z ustnicami tvojimi sem narahlo
premikal smer čarov, vse do
trenutka, ko si povabila me,
da vdrem v tvojo nebeško tišino,
z svojo naraslo moč..silo;
jesensko sonce..žarki
so naju božali..tipali
so po najinih napol golih telesih,
v mahu je ostala sled za najinimi trenutki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar