Ko žalosten sem...

Ko žalosten sem, nikoli ne jočem,
solze same teko…….lijejo,
lica namakajo…močijo,
kot dež, ko se poljublja z zemljo…nebom;

same od sebe privro,
kot hudournik čez skalne previse,
nosijo s sabo zgodbe pretekle,
sedanje…vsakdanje težave;

vedno jih ni moč zaustaviti,
vsaj ne tako kot reko s planin,
gora, njih prepadov….višin,
ki odnašajo zgodbe dneva..noči;

ustavi jih samo ljubezni poljub,
nasmeh sreče…čustev dih, brez obljub
posuši jih, tako malo majhnih radosti
od solz izbriše sledi, oko zažari…razjasni;