Nisva si usojena, da bi se ljubila,
ljubezni dala ime, z njo uživala
radosti…slasti, saj pelin življenja
pijeva, da bi res zaživela, še nisva rojena;
v vesolju….mreži njega sva ujetnika,
figuri na šahovnici božanstva,
potujeva med željami in sanjami,
v orbiti zemlje sva, nikoli se ne ustaviva;
med zvezdnimi polji kot metulja
letava…pijeva nektar moči…strasti,
med prašniki cvetov neba posipanimi,
obsijanimi z lunino milino je najina postelja;
trudiva se, da se najdeva…spojiva
v eno dušo…telo, dneve..noči,
da si čas krajšava, čustva izkazujeva,
to, da si nisva usojena, to ni v najini moči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar