Mene krivite, ki tu ležim

v breznu, daleč od vseh

poti, v globeli temačni spim

še z drugimi, njih me ni strah;



krivite me za nekaj, kar sem

bil v času polnem gorja..nemira,

bil sem kot vi, do življenja poln prezira,

da sem se z vami ljubil…s smrtjo, vem;



sram me je, do belih kosti me je sram,

zato ker sem bil gol v temi odgnan,

s kolom…krampom pobit, odvržen

z drugimi v gmajno za vasjo, pokopan;



strah me je, ne njih, na katerih

leži moje okostje, bojim se onih,

ki nimajo sramu..slabe vesti, tistih,

ki krivijo pobite v breznih…grobovih;